Za začetnike

Potrebno predznanje

Visokovanje je fizično, predvsem pa psihično naporno, zato je treba biti pred prvim poskusom ustrezno pripravljen. Iskreno oceni svoje veščine. Tudi če že znaš hoditi po traku, bodo tvoje sposobnosti ob pogledu v globino verjetno na mah izpuhtele, kar pomeni, da se visokovanja še nima smisla lotevati, če je že tvoja hoja v parku negotova. Tule je zbranih nekaj predpogojev za uspešno srečanje z visokovanjem.

1. Sposobnost v parku prehoditi trak dolžine okoli 30 metrov.
   Visokic, krajših od te razdalje, se praktično nikoli ne postavlja, saj bi bil padec nanje preveč sunkovit. Trak, na katerem vadiš, naj tudi ne bo preveč napet: običajno imajo visokice razmerje med povesom (na sredini) in dolžino med 1:10 in 1:15. Pri 30-metrskem traku to pomeni med 2 m in 3 m povesa. Če običajno vadiš na bolj napetem traku, tvoje telo ne bo pripravljeno na dinamiko visokice. A previdno pri vadbi – če si krajišča postaviš tako visoko, nikar ne hodi preblizu njih. Nočemo, da se polomiš, še preden se sploh srečamo!
2. Sposobnost dviga na trak iz visečega položaja.
   Na visokici ni tal, s katerimi bi si bilo moč pomagati pri vstajanju, in po vsakem padcu se je treba znati povzpeti nazaj. Manever je dokaj preprost, ko ga enkrat obvladaš, je pa zanj potrebne nekaj vaje. Vadiš lahko tako, da si v parku napneš trak dovolj visoko, da ko se zanj primeš z rokami ter zatakneš z nogo, obvisiš pod njim. Če vadiš na traku s predlaganimi razmerji (dolžina okoli 30 m in krajišča od 2 m do 3 m visoko) bo to tako ali tako najpriročnejši način za priti nanj.
3. Sposobnost vstajanja iz sedečega položaja.
   Tudi to lahko vadiš v parku. Začni na kratkih in nizkih trakovih. Če te je strah padca (zlasti neprijeten in nevaren je padec na hrbet), za začetek poprosi kakega prijatelja, da stoji ob tebi, pripravljen, da te prestreže.